Kadar pomislim na jesen, zagledam pred seboj v škrlatne barve odeta drevesa in liste, kako jih veter vrtinči v jesenskem plesu. Predstavljam si, kako razprem roke in plešem skupaj z njimi.
Rada se spominjam jeseni in stvari, ki smo jih kot otroci počeli v tem letnem času.
Tudi danes ni nič drugače, le s to razliko, da sem jaz tista, ki je velika in z mojimi malimi ustvarjamo jesenske spomine.
Dve vrsti ozimnice si pripravimo jeseni. Prva so shranki plodov, ki so vpijali sonce in bodo sončili in hranili naše telo od znotraj čez mrzlo zimo. Še bolj veselo in zagnano pa »vlagamo« jesenska doživetja … da bo tudi naše razpoloženje pozimi toplejše in srečnejše.
Za tokratno potepanje smo potrebovali kar en velik kozarec za vlaganje, pa ne zaradi višine gore, na katero smo se povzpeli, temveč vsega lepega v dnevu.
Priznam, da smo šli gledat macesne – sedaj je njihov čas, ko so vsa pobarvana in čudovita. In macesnova jesenska pravljica nas je res očarala. Na vrhu smo sedeli z lepim razgledom, nagajivimi planinskimi kavkami in toplimi sončnimi žarki. Ti nas bodo še dolgo greli.
